zgodovina španske gripe

Španska gripa je bila ena od najbolj smrtonosnih pandemij do sedaj

Španska gripa je med letoma 1918 in 1919 terjala ogromno življenj – nekje do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Vse kaže na to, da je bila to zagotovo ena od najbolj smrtonosnih pandemij v dosedanji zgodovini človeštva. Njen povzročitelj je tip H1N1 virusa influence. Ta je podoben današnjim povzročiteljem ptičje gripe, zlasti tipu H5N1 ter H5N2.

Španska gripa je torej vzela veliko več življenj kot prva svetovna vojna. Nekateri menijo, da je tovrstna gripa precej pripomogla h koncu vojne. Na svetu se je tedaj okužilo okoli 500 milijonov ljudi. To je bilo tretjina vsega svetovnega prebivalstva.

Od kod ime za špansko gripo

Ker je bila bolezen v Španiji deležna veliko večje medijske pozornosti kot kjer koli drugje po svetu, je bila zato poimenovana kar španska gripa. Španija namreč v vojni ni sodelovala in posledično ni bilo vojne cenzure. Povsem jasno pa je, da se virus ni razvij v Španiji. Kljub temu pa je bila sama država prav tako zelo prizadeta, saj je bilo maja leta 1918 okuženih kar 8 milijonov ljudi.

Španska gripa je samo v nekaj mesecih pomorila kar 3 do 5 % svetovne populacije. To je veliko več kot jih je umrlo za posledicami prve svetovne vojne. Največja pandemija 20. stoletja pa se je pričela v ZDA, in sicer marca 1918.

Izvor španske gripe

Kako se je španska gripa začela razvijati oziroma sam izvor ni povsem jasen. Za uradni začetek bolezni pa navajajo marec 1918. tedaj je eden od kuharjev v ameriškem Kansasu pričel tarnati nad slabim počutjem. Kaj kmalu za tem je zbolelo več vojakov. Nekateri so bolezni podlegli.

Sicer pa nekateri zgodovinarji trdijo, da se je španska gripa pojavila že precej prej, in sicer leta 1917 v najmanj 14 vojaških taborih. Aprila leta 1918 se je virus razširil tudi po Evropi. Najprej se je pojavil v Franciji.

Širjenje španske gripe

Španska gripa se je širila v treh zaporednih valovih. Prvi val je nastopil marca 1918, in sicer kot navadna gripa. Drugi val se je zgodil poleti, ta pa je povzročil strahovito morijo. Tretji val je potekal spomladi 1919, ko je bila gripa ponovno povsem običajna.

Potek španske gripe je bil torej nenavaden. Najhujši val se je zgodil poleti ter zgodaj jeseni. Umirali so zlasti mladi ljudje. Za večino ljudi je bil usoden pljučni edem. Pri dolgotrajnejši obliki bolezni se je gripa zakomplicirala s pljučnico. Dodatni dejavnik pa je bila vsekakor še vojna. Higiena je bila zelo slaba, vojaški kampi so bili zelo polni, vojaki so bili podhranjeni, bolni, izčrpani. To je bil pogoj za masovno širjenje bolezni.

Pandemije gripe so kot potresi

 Na leto zaradi gripe umre tudi do 500 000 ljudi. Prav vsako leto se pojavi drugačen sev gripe. Pandemije gripe so v resnici kot potresi, cunamiji in hurikani. Zgodijo se in nekateri so še hujši v primerjavi s prejšnjimi. Sicer pa je pandemije težko točno predvidevati, še posebej daj se bo začela in kako se bo pandemija tudi odvijala.

Pojav virusa pa seveda nikakor ni mogoče v celoti nadzorovati. Ravno v tem trenutku smo priča virusu, ki je zajel cel svet. Virus namreč hipoma uide izpod nadzora in se potem s svetlobno hitrostjo lahko razširi po celem svetu, lahko tudi v roku samo nekaj tednov.

Cepivo je najboljši ukrep za zaustavitev pandemije

Pred malo več kot sto leti je torej kosila španska gripa. V tem hipu se soočamo z novo pandemijo. Najboljši ukrep za zaustavitev pandemije so seveda cepiva, ki pa so praviloma le 60 % uspešna. Najprej je seveda potrebno identificirati virus, ustvariti cepivo ter ga ne nazadnje razposlati po svetu. To pa seveda vzame kar nekaj časa. Po drugi strani pa je skorajda nemogoče izdelati dovolj cepiva za vse.

V prvih šestih mesecih do devetih mesecih bi imelo dostop do cepiva samo en odstotek do največ dva svetovne populacije. Pri tem pa se je treba zavedati, tako kot smo že omenili, da je v tem hipu cepivo le 60 % uspešno. Podobni problemi se pojavljajo z zdravili. Zagotovo se prav nikjer ne kopičijo zdravila proti gripi za primer pandemije.

Pandemija lahko pripelje do propada družbe. Šole in podjetja so lahko zaprte – v tem hipu je pri nas tako za šole in nekatera podjetja. Javni promet ne deluje, ne nazadnje se lahko pričakuje tudi izpad elektrike ter težave z dostopom do hrane. Bolj kot sama pandemija so lahko hujše stranske posledice gripe.

0 KOMENTARJI

Oddaj komentar

Bi se tudi ti pridružil/-a debati?
Veselim se tvojih komentarjev.

Dodaj odgovor