Fibromyalgia

Fibromialgija je kronična bolezen mišic in mehkega tkiva

Izraz fibromialgija nekaterim med vami in najverjetneje zanj slišite prvič. Gre za precej široko razširjeno kronično bolezen v mehkem tkivu telesa ter v mišicah. Sam izraz prihaja iz grškega jezika. Sestavljen je iz treh besed, ki bi jih lahko v slovenščino prevedli kot bolečina v mišicah ter veznem tkivu.

Ljudje, ki jih doleti takšna bolezen, nimajo samo bolečin v mišicah, temveč se jim praviloma pojavljajo še drugi simptomi. Bolečina pa se vedno pojavi kot posledica občutljivosti živcev, ki so povezani z omenjenimi tkivi.

Vzroki za nastanek fibromialgije

Fibromialgija lahko nastane iz več vzrokov. Lahko rečemo, da gre pri nastanku tovrstne kronične bolezni za naključne dejavnike, ki se pojavijo hkrati. Strokovnjaki temu pojavu rečejo multifaktorna bolezen.

Najpogostejši dejavniki, ki pripomorejo k nastanku takšne bolezni, so genska nagnjenost, fizična ali psihična poškodba, drugi psihološki dejavniki, stres, motnje spanja, dovzetnost za tesnobo in stres, kronične virusne okužbe, motnje v delovanju imunskega sistema.

Raziskave so pokazale celo to, da je bolnikom s tovrstno boleznijo pogosto skupno tudi to, da so preobčutljivi na hrano, ki je povezana s slabim delovanjem imunskega sistema. Predvsem so težava na primer izdelki iz mleka ter žita, kofein, sladkor, umetna sladila, čokolada in ne nazadnje še alkohol.

Odkrivanje fibromialgije

Fibromialgija se ne more odkriti s pomočjo katere od preprostih metod, kot so na primer slikanje, rentgen in preiskava krvi. Kljub temu pa so za to na voljo posebni vprašalniki. Ti lahko učinkovito pomagajo pri postavitvi diagnoze. Zavedati pa se moramo, da dajejo povsem natančnih ocen.

Vsekakor pa fibromialgija lahko spominja tudi na druga stanja. Ravno zato je še toliko pomembneje, da se dobro posvetujete z zdravnikom. Ta lahko možnosti za fibromialgijo ugotovi na podlagi razširjene bolečine v mišicah, utrujenosti, občutljivosti mišic, motenj spanja in še nekaterih drugih simptomov.

Izključitev revmatoidnega artritisa

Pri ugotavljanju fibromialgije se s strani strokovnjakov oziroma zdravnikov opravijo še nekatere preiskave. Na ta način izključijo bolezni, kot so na primer revmatoidni artritis, težave s ščitnico, vnetje žlez, slabokrvnost ter druga avtoimuna stanja. Pri ugotavljanju fibromialgije pomagajo normalni izvidi preiskav.

Nekateri strokovnjaki pri ugotavljanju fibromialgije uporabljajo prav posebno vrsto metodo. Z njeno pomočjo iščejo občutljivost, ki je višja od povprečne oziroma normalne. To se preverja na devetih dvojnih točkah v telesu. Pri tem se uporablja merilo, ki je bilo objavljeno leta 1990 s strani ameriške revmatološke ustanove. Točke se nahajajo na ramenih, na vratu, kolenih, na komolcu, v hrbtenici in na kolkih. Kljub temu da je tovrstna metoda oziroma pregled izjemno koristen, ga prav vedno ni mogoče izvesti.

Kdaj se pojavi sindrom fibromialgije

Fibromialgija oziroma sindrom za tovrstno nevidno kronološko bolezen se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Najpogosteje pa se pojavi okrog šestdesetega leta. Večinoma pa so obolele ženske – kar 90 %. Pri nas ni točnega števila za obolele.

Fibromialgija lahko prizadetemu odvzame tudi do 60 % delovnih sposobnosti. Opažati pa je, da se starostna meja kronološke bolezni znižuje ter da je med bolniki torej vse več mladih. To je v resnici kar zaskrbljujoč pojav.

Sam potek bolezni je lahko blag ali srednje izrazit, lahko pa tudi zelo izrazit. Potek bolezni je praviloma cikličen. To pomeni, da obdobju izboljšanja sledi obdobje poslabšanja. Če je bolnik prizadet le blago, še vedno lahko uspešno opravlja domače obveznosti, prav tako hodi v službo, v prostem času pa najpogosteje kar počiva. Če je bolezen huda, pa so bolniki kar doma. zelo hudo prizadeti bolniki so odvisni od pomoči okolice.

Skrb za lajšanje bolečine

Fibromialgija je lahko torej blaga, srednja ali pa zelo intenzivna. V vsakem primeru je izjemno pomembno, da pacient dobro zaveda, kako lahko na najboljši možni način poskrbi za lajšanje bolečine. V prvi vrsti je pomembna vsakodnevna vadba. Ta naj bo kratkotrajna in naj poteka zunaj v naravi; seveda če je to mogoče. Zdravniki svetujejo zlasti hojo.

S strani strokovnjakov se priporoča, da pacienti vadijo tudi pod nadzorom fizioterapevta. Ta pacientu lahko izdela poseben program vadbe, in sicer glede ne njegove osebne zmožnosti. Pomembno je, da vadba v nobenem primeru ni prenaporna. Vmesna poslabšanja pa bolnikom nikakor ne smejo vzeti volje. To je namreč sestavni del bolezni.

K trenutnemu izboljšanju prav tako lahko koristno pomaga še fizikalna terapija. Strokovnjaki priporočajo tople kopeli, plavanje v toplih bazenih in ne nazadnje še blatne kopeli.

0 KOMENTARJI

Oddaj komentar

Bi se tudi ti pridružil/-a debati?
Veselim se tvojih komentarjev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja