pljučna embolija

Pljučna embolija se lahko pojavi pri predhodno zdravih osebah

Zapora pljučne arterije oz. pljučna embolija predstavlja zamašitev ene ali pa več pljučnih žil oziroma arterij. To običajno povzročijo snovi, ki po krvnem obtoku potujejo iz različnih delov telesa. Ob neustreznem ukrepanju, lahko vodi v izgubo zavesti ali se celo konča s smrtjo.

Krvni strdek je najpogostejša zapora, nekoliko redkeje pa zrak, tumorska masa ali kostni delec. Krvni strdek je praviloma posledica globoke venske tromboze nog. Sicer pa se pljučna embolija lahko pojavi tudi pri povsem zdravih posameznikih. Krvni strdek se lahko zagozdi tam, kjer se zmanjša premer žile na velikost strdka ali v križišču vej pljučne arterije, kar vodi v različne bolezenske spremembe na obtočilih in dihalih. Pri masivnih pljučnih embolijah pa lahko nastane zastoj srca, kolaps ali nenadna smrt.

pljučna embolija

Najpogostejši simptomi in znaki:

  • absenca,
  • prsna bolečina ob vdihu,
  • pospešen utrip srca,
  • kratka sapa,
  • kašelj s krvavim izmečkom,
  • nereden srčni utrip,
  • piskanje,
  • otekline nog,
  • omedlevica.

Masivna pljučna embolija – nastane, kadar je iz pretoka izključena vsaj polovica arterij ali se zamašijo velike pljučne žile. Masivnih pljučnih embolij je približno 10%. Običajno se težave pojavijo nenadoma in lahko pride do zastoja srca ali izgubo nezavesti. Bolniki pospešeno dihajo, zviša se frekvenca srca, zniža se krvni tlak, koža in sluznice se obarvajo modre barve, vratne vene se prekomerno napolnijo s krvjo.

Pljučni infarkt – lahko pripelje do odmrtja dela pluč (nekroze) in je posledica manjše obrobe pljučne arterije. Za pljučni infarkt je značilna ostra, zbadajoča plevitrična bolečina v prsnem košu, oteženo in plitvo dihanje.

Nenadno nepojasneno težko dihanje – če je pljučna embolija dovolj obsežna, lahko povzroča težave z dihanjem, pri tem je krvni tlak normalen. Pri postavitvi diagnoze je potrebno iskati znake globoke venske tromboze v spodnjem delu okončin.

Kronični pljučni embolizmi – najpogosteje gre za številne neprepoznavne pljučne bolezni. V tem primeru je prizadetih več kot 40% arterij. Večina bolnikov strokovno pomoč poišče pozno, po nekaj mesecih ali letih. Zato pride do naraščanja krvnega tlaka v pljučnih arterijah, dokler ne pride do popuščanje desnega prekata srca. Znaki kroničnega pljučnega embolizma so otekanje nog, povečana jetra, nabrekle vene…

Vzroki in dejavniki tveganja za pljučno embolijo

Najpogostejša vzroka za pljučno embolijo sta torej globoka venska tromboza nog ali zapora, ki jo lahko povzročijo zračni mehurčki, delci tumorja ali koščki kostnine. Pri tem se strdek odcepi in potuje po venski krvi do srca in naprej v pljučno arterijo.

Zdravniki navajajo, da je to najbolj pogost vzrok za pljučno embolijo. Maščobni ali kostni emboli, ki nastanejo pri zlomih kosti so lahko tudi eden izmed vzrokov za pljučno embolijo. V redkih primerih lahko pride do zaprtja pljučne arterije z zračnimi mehurčki (pri potapljanju), tumorskimi celicami, drugimi snovmi, vbrizganimi v eno ali amanijsko tekočino (pri porodu).

Med dejavnike tveganja na primer prištevamo:

  • starost nad 60 let,
  • rak,
  • motnja v strjevanju krvi,
  • dolgotrajno ležanje ali sedenje,
  • imobilizacija,
  • maligne bolezni,
  • poškodbe medenice, kolka ali spodnje okončine,
  • kontracepcija,
  • pomanjkanje antitrombina III,
  • antifosfolipidni sindrom,
  • pomanjkanje proteina C ali S,
  • srčno popuščanje,
  • daljša potovanja,
  • imobilizacijo,
  • operacija v zadnjih 3 mesecih,
  • kajenje,
  • prekomerna telesna teža,
  • nosečnost,
  • genetika oziroma družinska nagnjenost,
  • srčne bolezni…

Diagnostika in zdravljenje

Smrtnost nezdravljene pljučne embolije znaša 30%. Zato je pomembna zgodnja diagnoza in zdravljenje, saj zmanjšata smrtnost na 2% do 8%. Pri zdravniškem pregledu ugotavljamo zmanjšano vrednost kisika v arterijski krvi (hipoksijo) in pospešeno frekvenco srca (tahikardijo). Sama diagnoza temelji na laboratorijskih testih in kliničnih znakih. Pri tem nam pomagata Wellsov in Ženevski model za izračun verjetnosti pljučne embolije. V začetku zdravljenja se izvajajo redne kontrole krvi. Te se izvajajo toliko časa, dokler se ne ugotovi ustrezni odmerek za posameznega bolnika. Nato se kontrola krvi izvaja na 2 do 3 tedne. Odmerke zdravila prilagaja internist ali družinski zdravnik. Pri tem je pomembno, da bolnik hodi na redne zdravniške preglede (na 6 ali 12 mesecev).

Diagnostika pljučne embolije poteka s pomočjo RTG prstnega koša, krvne analize arterijske krvi, EKG, UZ srca, pljučne angiografije, scintigrafije pljuč. Pri zdravljenju pljučne embolije so v ospredju zdravila za raztapljanje krvnega strdka, kirurško zdravljenje ali pa antikoagulativno zdravljenje.

Pri pljučni emboliji si lahko bolnik pomaga tako, da redno jemlje predpisana zdravila. Bolnik naj bo telesno aktiven (hoja, tek, kolesarjenje…). Samo telesno aktivnost je potrebno prilagoditi, glede na zdravje posameznika.

pomoč pri pljučni emboliji

Preventiva za pljučno embolijo

Pljučna embolija je vrsta bolezni, ki se ji lahko z določenimi preventivnimi ukrepi lahko v veliki meri tudi izognemo. Veliko lahko naredimo na primer s opustitvijo kajenja, vzdrževanjem normalne telesne teže, z uporabo kompresijskih nogavic, med daljšim potovanjem na letalu se lahko večkrat sprehodite, pijete dovolj tekočine, med sedenjem migajte s prsti na nogah.

Če pa se vam pojavi na primer nepojasnjena kratka sapa, morate takoj nujno obiskati zdravnika. Enako velja, če začutite velike bolečine v prsnem košu ali vas daje kašelj s krvavim izmečkom. Vse to so tipični znaki pljučne embolije. Ta pa, kot sami veste, lahko ogrozi celo vaše življenje.

kajenje povečuje možnosti za nastanek pljučne embolije

Stanje bolnika po pljučni emboliji

Po pljučni emboliji bolniki lahko pričakujejo težave in zaplete. Te so posledica same bolezni oziroma zdravljenja. Ponovno lahko pride do pljučne embolije ter do venske tromboze, krvavitve, srčnega popuščanja, prav tako se lahko zmanjša tudi fizična zmogljivost.

Ravno zato je po preboleli bolezni najpomembneje, da ustrezno sodelujete pri samem zdravljenju. To preprečuje ali zavira strjevanje krvi. Potrebno je na primer prenehati kaditi, odsvetuje se tudi uporaba hormonske koncentracije, izjemno pomembna je še normalizacija telesne teže, ne nazadnje tudi uravnotežena in zdrava prehrana. Ne smete pozabiti na redno telesno aktivnost.

Čeprav ste torej povsem prepričani, da ste zdravi, temu ni nujno tako. Kot smo lahko videli, pljučna embolija lahko prizadene tudi povsem zdravega človeka. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, da upoštevate smernice zdravega načina življenja.

0 KOMENTARJI

Oddaj komentar

Bi se tudi ti pridružil/-a debati?
Veselim se tvojih komentarjev.

Dodaj odgovor