cerebralna-paraliza

Cerebralna paraliza je motnja gibanja, drže ali koordinacije

Cerebralna paraliza je motnja gibanja. Njena osnovna značilnost je nezmožnost v celoti kontrolirati svoje motorično funkcioniranje. Še posebej sta pri motnji otežena kontrola mišic ter koordinacija gibov telesa.

Vzrok težav je tako v mišicah kot tudi v možganih. Sama poškodba oziroma motnja lahko vpliva na številna področja življenja. To je predvsem odvisno, kateri del možganov je okvarjen oziroma poškodovan. Oseba s cerebralno paralizo ima lahko težave s premikanjem in mobilnostjo na sploh, požiranjem, govorom, zaznavanjem, lahko je prisotna tudi duševna prizadetost.

Vzroki za nastanek cerebralne paralize

Cerebralna paraliza lahko nastane kot posledica številnih kompleksnih vzrokov. Zani možni vzroki so na primer pomanjkanje kisika v možganih zarodka, zlatenica pri otroku, podedovani vzroki, zloraba alkohola in drog pri materi v času nosečnosti, nesreča, poškodbe matere.

Vzroki za nastanek cerebralne paralize se lahko navezujejo tudi na čas med samim porodom. S tem povezana vzroka sta na primer pomanjkanje kisika v času poroda in poškodba možganov med porodom. Vzroki so lahko vezani tudi na čas po rojstvu, na primer poškodba glave, infekcija možganov, vročinski krči in napadi.

Postavitev diagnoze

Cerebralna paraliza je možna, če na primer otrokov motorični razvoj zaostaja za povprečnim oziroma normalnim. Tipični znaki so na primer še nenormalni mišični tonus, nenavadni refleksi ter gibi, nezmožnost prenašanja predmetov v usta, ko je otrok star pol leta.

Pri otroku je lahko prisoten tudi zaostanek v govornem razvoju. V tem primeru zdravnik najprej temeljiteje preveri sluh. Tipičen znak cerebralne paralize pri otroku je tudi močno slinjenje. Enako velja za težave s požiranjem. Sama diagnoza cerebralne paralize se postavi na podlagi nevrološkega pregleda ter obnašanja otroka. Za diagnozo so neredko potrebni še posebni dodatni testi. Na takšen način strokovnjaki izključijo možnost drugih motenj. Opravijo se na primer še magnetna resonanca, ultrazvočni pregled možganov.

Vrste cerebralne paralize

Cerebralna paraliza se deli na več vrst oziroma oblik. To so spastična cerebralna paraliza, atetoidna, ataksična, mešana ter hipotonična cerebralna paraliza.

Glede na vrsto prizadetih mišic pa ločimo oblike: tetraplegija, diplegija, hemiplegija. Pri slednji je prizadeta samo ena polovica telesa. Druga polovica telesa deluje povsem normalno. Pri drugi obliki sta prizadeti obe nogi. Roki sta lahko le rahlo prizadeti ali pa sta povsem normalni. Za tetraplegijo pa je značilno, da so prizadete vse okončine, torej obe roki ter obe nogi. Prav tako so pridružene še težave pri sami drži telesa in glave.

Ne glede na to, za katero obliko trpi določena oseba, pa je izjemnega pomena to, da ima prizadeta oseba kljub temu lahko celo nadpovprečne intelektualne sposobnosti.

0 KOMENTARJI

Oddaj komentar

Bi se tudi ti pridružil/-a debati?
Veselim se tvojih komentarjev.

Dodaj odgovor