Izraz fibromialgija nekaterim med vami in najverjetneje zanj slišite prvič. Gre za precej široko razširjeno kronično bolezen v mehkem tkivu telesa ter v mišicah. Sam izraz prihaja iz grškega jezika. Sestavljen je iz treh besed, ki bi jih lahko v slovenščino prevedli kot bolečina v mišicah ter veznem tkivu:
- »fibra« pomeni vlaknasto ali vezno tkivo v telesu – mehko tkivo kot so mišice, kite in vezi,
- »myo« pomeni mišice,
- »algos« pomeni bolečina.
Kaj je fibromialgija?
Ključni in najpogostejši simptom fibromialgije je bolečina v mišicah. Da ni vnetja v mišičnem tkivu pa običajno, pokaže zdravniški pregled. Bolečina se pojavi kot posledica naraščajoče občutljivosti živcev, povezanih z mišičnimi tkivi.
Znanstveniki ne poznajo natančnega vzroka za fibromialgijo. Nekatere raziskave so pokazale, da pri ljudeh s fibromialgijo nastane različne bolezenske spremembe v delovanju centralnega živčnega sistema, predvsem v hrbtenjači in možganih. V primerjavi z ostalimi ljudmi je pri ljudeh, ki zbolijo s fibromialgijo, so njihovi živci bolj občutljivi in drugače občutijo bolečino.
Pri ljudeh s fibromialgijo so pregledi delovanja možganov pokazali tudi spremembe v možganskem valovanju. To je morda vzrok za slab spanec in za depresijo, utrujenost, potrtost, slab spomin in slabo koncentracijo.
Vzroki za nastanek fibromialgije
Fibromialgija lahko nastane iz več vzrokov. Lahko rečemo, da gre pri nastanku tovrstne kronične bolezni za naključne dejavnike, ki se pojavijo hkrati. Strokovnjaki temu pojavu rečejo multifaktorna bolezen.
Najpogostejši dejavniki, ki pripomorejo k nastanku takšne bolezni, so genska nagnjenost, fizična ali psihična poškodba, drugi psihološki dejavniki, stres, motnje spanja, dovzetnost za tesnobo in stres, kronične virusne okužbe, motnje v delovanju imunskega sistema.
Raziskave so pokazale celo to, da je bolnikom s tovrstno boleznijo pogosto skupno tudi to, da so preobčutljivi na hrano, ki je povezana s slabim delovanjem imunskega sistema. Predvsem so težava na primer izdelki iz mleka ter žita, kofein, sladkor, umetna sladila, čokolada in ne nazadnje še alkohol.
Katere simptome in znake ima sindrom fibromialgije?
Bolečina
Posameznik običajno občuti razširjeno bolečino v mišicah in vezeh vsega telesa. Sprva ga lahko boli le en predel telesa, npr. vrat ali rame, in se bolečina pozneje razširi tudi na ostale dele telesa.
Bolečino nekateri opisujejo kot žgočo, pekočo, drugi kot trgajočo ali pa navajajo predvsem okorelost.
Jakost bolečine se pogosto spreminja čez dan in je odvisna tudi od vremena, spanca, stresa in dejavnosti posameznika. Bolečino določene jakosti občuti večina ljudi pri nekaterih, je zelo močna.
Utrujenost in moten spanec
Približno 90 odstotkov ljudi, ki zboli s fibromialgijo, je zmerno do močno utrujenih in slabše telesno zmogljivih: Nekateri izčrpanost opisujejo kot občutek izčrpanosti med prebolevanjem gripe ali pri pomanjkanju spanja.
Utrujenost včasih predstavlja celo večjo težavo kot težavo z bolečino. Pri osebah s kroničnim sindromom utrujenosti je diagnoza te bolezni zanesljiva, ali nepojasnjena utrujenost traja vsaj 6 mesecev, bolnik pa ima še vsaj 4 od 8 spremljajočih simptomov:
- oteženo zmožnost jasnega razmišljanja,
- vneto žrelo,
- glavobol,
- moten spanec,
- na otip boleče bezgavke,
- pekoče mišice in sklepe,
- občutek šibkosti, ki traja več kot 24 ur po telesni obremenitvi.
Zdravniki pogosto veliko teh bolezenskih znakov opaža tudi pri osebi s fibromialgijo.
Večina ljudi s fibromialgijo pogosto motenje s spanjem. Kljub temu da zaspijo brez težav, je spanec rahel in se pogosto prebujajo.
Moten spanec lahko povzroči spremenjeno tvorbo različnih snovi, ki omogočajo celjenje mišičnih poškodb. Moten spanec lahko tudi poslabša simptome fibromialgije.
EEG preiskava, pri kateri merijo električno aktivnost možganske skorje med spanjem, pogosto odkrijejo vrinke ritma alfa. Zjutraj je bolnik s fibromialgijo utrujen, telesno manj zmogljiv ali izčrpan. Stopnja utrujenosti se lahko spreminja iz dneva v dan.
Simptomi živčnega sistema
Večina posameznikov s fibromialgijo se zaradi nihanja razpoloženja počuti povsem na tleh. Pogosto so zaskrbljeni, potrti in tesnobni. Kljub temu jih le okrog 30 odstotkov resnično depresivnih.
Druge težave
Pri posamezniku, ki ima sindrom fibromialgije, se te pogosto prekrivajo z enim ali več bolezenskih stanj, ki so posledica neustreznega delovanja žlez z notranjim izločanjem in živčevja.
Bolezenska stanja so npr. sindrom preobčutljivosti za številna kemična sredstva, sindrom kronične utrujenosti in neurejen menstruacijski cikel.
Kar 50 odstotkov ljudi s fibromialgijo ima pogosto migrenski ali tenzijski glavobol. Pogost sindrom je tudi sindrom vzdraženega črevesja, ki se kaže z napenjanjem in menjavanjem zaprtja in driske ter z bolečino v predelu trebuha. Zaradi razdraženosti sečnega mehurja in krčev lahko posamezniki pogosto in nenadoma izpraznjujejo sečni mehur.
Pri osebah s fibromialgijo se lahko pojavi tudi suhost oči in ust ter bolečina v obeh čeljustnih sklepih ter vrtoglavica, ki izvira iz okolnih mišic, in ne iz samega sklepa.
Koža pri osebah s fibromialgijo lahko zaradi preobčutljivosti ožilja na zunanjo toploto in vlago spremeni barvo. Posameznik lahko v dlaneh, rokah, nogah, stopalih ali obrazu občutek omrtvičenosti ali mravljinčavosti ter ima občutek nabrekanja prstov.
Pogoste so tudi težave z menstruacijo in boleče menstrualne krvavitve ter preobčutljivost na glasne zvoke, močno svetlobo, vonjave …
Odkrivanje fibromialgije
Fibromialgija se ne more odkriti s pomočjo katere od preprostih metod, kot so na primer slikanje, rentgen in preiskava krvi. Kljub temu pa so za to na voljo posebni vprašalniki. Ti lahko učinkovito pomagajo pri postavitvi diagnoze. Zavedati pa se moramo, da dajejo povsem natančnih ocen.
Vsekakor pa fibromialgija lahko spominja tudi na druga stanja. Ravno zato je še toliko pomembneje, da se dobro posvetujete z zdravnikom. Ta lahko možnosti za fibromialgijo ugotovi na podlagi razširjene bolečine v mišicah, utrujenosti, občutljivosti mišic, motenj spanja in še nekaterih drugih simptomov.
Izključitev revmatoidnega artritisa
Pri ugotavljanju fibromialgije se s strani strokovnjakov oziroma zdravnikov opravijo še nekatere preiskave. Na ta način izključijo bolezni, kot so na primer revmatoidni artritis, težave s ščitnico, vnetje žlez, slabokrvnost ter druga avtoimuna stanja. Pri ugotavljanju fibromialgije pomagajo normalni izvidi preiskav.
Nekateri strokovnjaki pri ugotavljanju fibromialgije uporabljajo prav posebno vrsto metodo. Z njeno pomočjo iščejo občutljivost, ki je višja od povprečne oziroma normalne. To se preverja na devetih dvojnih točkah v telesu. Pri tem se uporablja merilo, ki je bilo objavljeno leta 1990 s strani ameriške revmatološke ustanove. Točke se nahajajo na ramenih, na vratu, kolenih, na komolcu, v hrbtenici in na kolkih. Kljub temu da je tovrstna metoda oziroma pregled izjemno koristen, ga prav vedno ni mogoče izvesti.
Kdaj se pojavi sindrom fibromialgije
Fibromialgija oziroma sindrom za tovrstno nevidno kronološko bolezen se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Najpogosteje pa se pojavi okrog šestdesetega leta. Večinoma pa so obolele ženske – kar 90 %. Pri nas ni točnega števila za obolele.
Fibromialgija lahko prizadetemu odvzame tudi do 60 % delovnih sposobnosti. Opažati pa je, da se starostna meja kronološke bolezni znižuje ter da je med bolniki torej vse več mladih. To je v resnici kar zaskrbljujoč pojav.
Sam potek bolezni je lahko blag ali srednje izrazit, lahko pa tudi zelo izrazit. Potek bolezni je praviloma cikličen. To pomeni, da obdobju izboljšanja sledi obdobje poslabšanja. Če je bolnik prizadet le blago, še vedno lahko uspešno opravlja domače obveznosti, prav tako hodi v službo, v prostem času pa najpogosteje kar počiva. Če je bolezen huda, pa so bolniki kar doma. zelo hudo prizadeti bolniki so odvisni od pomoči okolice.
Skrb za lajšanje bolečine
Fibromialgija je lahko torej blaga, srednja ali pa zelo intenzivna. V vsakem primeru je izjemno pomembno, da pacient dobro zaveda, kako lahko na najboljši možni način poskrbi za lajšanje bolečine. V prvi vrsti je pomembna vsakodnevna vadba. Ta naj bo kratkotrajna in naj poteka zunaj v naravi; seveda če je to mogoče. Zdravniki svetujejo zlasti hojo.
S strani strokovnjakov se priporoča, da pacienti vadijo tudi pod nadzorom fizioterapevta. Ta pacientu lahko izdela poseben program vadbe, in sicer glede ne njegove osebne zmožnosti. Pomembno je, da vadba v nobenem primeru ni prenaporna. Vmesna poslabšanja pa bolnikom nikakor ne smejo vzeti volje. To je namreč sestavni del bolezni.
K trenutnemu izboljšanju prav tako lahko koristno pomaga še fizikalna terapija. Strokovnjaki priporočajo tople kopeli, plavanje v toplih bazenih in ne nazadnje še blatne kopeli.
Opozorilo: objavljene vsebine na spletni strani zdravi-in-uspešni.si so zgolj informativnega značaja in niso namenjene diagnosticiranju, preprečevanju ali zdravljenju bolezni, prav tako ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega mnenja. Za vprašanja vezana na vaše zdravje se vedno posvetujte s svojim zdravnikom.