Ljudi današnjega časa pestijo različne težave, ki so ne nazadnje povezane tudi z zdravjem. Prekomerna debelost je na primer eden od neredkih pojavov, ki se lahko pojavi pri vseh generacijah ter pri obeh spolih. Vzroki za tovrstno težavo so lahko različni. Najpogosteje se osebe prekomerno pretežke zaradi slabega načina življenja. Pri tem mislimo na nezdravo prehranjevanje, premalo ali nič gibanja, slab spanec ter podobno.
Prekomerna debelost pa je lahko posledica še česa drugega; ne nazadnje je lahko povezana s katero od bolezni, pogosto tudi s stresnim življenjem.
Vzroki za prekomerno debelost
Debelost je prav tako vrsta bolezni. Zanjo je značilno, da se razvija počasi. Debelost nastopi, ko ITM – indeks telesne teže – doseže 30. Pred fazo debelosti je faza prekomerne teže. Sicer pa je samo zdravljenje debelosti precej dolgotrajno. V povprečju traja kar sedem let.
Kot posledica pomanjkanja spanja in stresa
Omenili smo, da je pomanjkanje spanja eden od neredkih vzrokov za prekomerno debelost. Če hodimo spat v zelo poznih urah, je večja verjetnost poseganja po prigrizkih. Posledično se poveča energetski vnos ter seveda telesna teža. Če je spanca premalo, se v našem telesu dogajajo tudi hormonske spremembe. Te povečujejo apetit ter lakoto. Občutek sitnosti posledično izgine precej kasneje.
Ljudje se pod velikim stresom s hrano tolažijo. Nekatere raziskave pa celo kažejo na to, da telo v takšnem stanju preklopi na drug način oziroma program delovanja. To naj bi bilo nagonsko pogojeno. V današnjem času pa za družbo ni značilen samo kronični stres, temveč tudi zelo velike spremembe na področju čustvovanja. Duševna kondicija naj bi postajala vse slabša. Posledično veliko oseb uživa antidepresive. Prekomerna debelost ne nazadnje lahko nastopi tudi zaradi njih.
Zmanjšano delovanje ščitnice
Če ščitnica izloča premalo hormonov, je naše počutje veliko slabše, počutimo se šibkejše, bolj utrujene in smo praviloma brez prave volje. Neredko nas tudi zebe ter se veliko hitreje zredimo. Motnje ščitnice lahko izjemno vplivajo na povečanje teže – v samo enem mesecu se oseba lahko zredi tudi do 10 kilogramov.
Kilogrami se prav tako pričnejo kopičiti, tudi ko ščitnica deluje na spodnji meji normale. Hormoni ščitnice so namreč ključni za reguliranje metabolizma. Če teh primanjkuje, se poveča tveganje za povečanje telesne teže. V takšnem primeru je pregled pri specialistu nujen. Ta bo ocenil stanje osebe ter predpisal vse potrebne ukrepe.
Zaradi prenehanja kajenja
Osebe, ki popolnoma prenehajo s kajenjem, pogosto pridobijo na telesni teži. V tem primeru povečanje teže najpogosteje ni preveliko. V povprečju se takšna oseba zredi nekje največ do pet kilogramov. Sicer pa povečan občutek lakote praviloma izzveni že po nekaj tednih.
Cushingov sindrom
Prekomerna debelost je lahko tudi posledica tako imenovanega Cushingovega sindroma. To je stanje, kjer se precej poveča raven stresnega hormona kortizola. To seveda povzroči povečanje mase ter še druga nekatera manj prijetna odstopanja.
Tovrstni sindrom se lahko razvije pri jemanju najrazličnejših vrst zdravil, na primer pri zdravilih za artritis, astmo, lupus. Pridobljena teža je najbolj vidna na obrazu, vratu, pasu in zgornjem delu hrbta.
Posledica menopavze
Prekomerna debelost je pri ženskah lahko posledica menopavze. Menopavza namreč potrdi konec rodnega obdobja ter ženski prinese številne spremembe. Značilni so na primer vročinski oblivi, motnje razpoloženja.
V obdobju menopavze se maščoba nabira zlasti na trebuhu, manj na stegnih ter bokih. Vendar pa je potrebno pri tem poudariti, da menopavza ženskam ne prinese drastičnega števila kilogramov. Ženske se v povprečju v tem času zredijo za nekje do štiri kilograme.
Preprečevanje prekomerne debelosti
Prekomerna debelost je torej lahko posledica marsičesa. Omenili smo nekaj najpogostejših dejavnikov oziroma vzrokov, ki vplivajo na to. V veliki meri na telesno težo lahko vplivamo sami. Seveda moramo kdaj pa kdaj poiskati tudi ustrezno zdravniško pomoč.
V prvi vrsti je za preprečevanje prekomerne debelosti pomembno, da uživamo zdravo ter raznovrstno hrano. Najbolje je, da imamo na dan vsaj pet obrokov. Ključno je še gibanje. Vsaj trikrat na teden bi se morali intenzivneje vsaj pol ure na dan ukvarjati z aktivnostjo, ki nam je pri srcu. Veliko dobrega na primer lahko prinese že samo počasna oziroma umirjena hoja.
Ne nazadnje pa je pomembno še to, da hodimo spat ob primerni uri in da se zvečer ne hranimo s prigrizki, ki imajo veliko kalorij.
Opozorilo: objavljene vsebine na spletni strani zdravi-in-uspešni.si so zgolj informativnega značaja in niso namenjene diagnosticiranju, preprečevanju ali zdravljenju bolezni, prav tako ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega mnenja. Za vprašanja vezana na vaše zdravje se vedno posvetujte s svojim zdravnikom.