Zbirka najlepših poročnih verzov, citatov in misli, ki jih lahko zapišete v čestitko mladoporočencema.
Naj bo sonce al’ vihar,
srečen bodi mladi par.
In luč ljubezni naj gori,
do konca vajinih skupnih dni.
Naj sreča lepe da spomine,
ljubezen nikdar naj ne mine!
Čeprav naokrog bo mnogo let,
poraja naj se spet in spet!
Ljubezen in sreča sta bisera dva,
kjer hodila bosta naj vaju spremljata oba.
Krasen je dan, dan poročnih sanj, solze v očeh,
pesem, radost, smeh…
Dva prstana vaju vežeta, v novo življenje sedaj stopata.
Poročni valček naj igra, danes le za vaju dva,
naj zven melodije sreče ziblje v plesu oba.
Ko iskra v očeh zažari, duša vzdrhti
in s poljubom povejta si vse kar srce želi.
Trden korak sta naredila,
se v ljubezni združila,
prstane zlate nataknila,
zvestobo obljubila.
Danes sta eno,
eno srce, en utrip
ena duša, eno mnenje,
en pogled, par oči.
V življenju naj sreča vaju najde,
naj oblije vaju mavrica neba,
zdravja naj natrosi,
zraven mnogo še zlata.
Ves čas le ljubezen naj zakon prežema!
Le to, kar želita si, naj se zgodi!
Nikoli ne mine naj noč brez objema –
intimnost naj vajino skupnost sladi!
Draga mladoporočenca,
Izbrala skupno življenjsko sta pot,
ljubezen in razumevanje naj vaju spremljata povsod.
Morda vama kmalu dal Bog bo darilo,
ki z jokom iz zibke se bo oglasilo.
Da zakon bi vama resnično uspel,
to naše je srčne želje odmev.
Ko korak usmerjata na skupno pot,
naj sreča vaju spremlja vsepovsod.
Le tam kjer se rodi ljubezen in spoštovanje,
uresničijo se vse skrite sanje.
Danes je konec začetka.
Vaja je končana – mimo so priprave za resnično predstavo.
Naučila sta se učiti.
Naučila sta se ljubiti.
Zdaj se pripravita na resnično novo življenjsko pot.
Vendar ne pozabita:
življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov …
majhnih hitro pozabljenih, kot so poljub ali nasmeh,
prijazen pogled ali iskren poklon.
Veliko sreče in ljubezni,
ter majhnih trenutkov na vajini skupni poti!
Naj bo sonce ali vihar,
srečen bodi mladi par.
In luč ljubezni naj gori,
do konca vajinih skupnih dni.
jubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen,
ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša,
se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega,
ne da se razdražiti, ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.
Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.
(Sveto Pismo, 1. Korinčanom 13,4-7)
Sobota bo vajin najsrečnejši dan,
ko bosta drug drugemu roki podala.
December izpolnil najlepši bo san,
ki sta dolga leta skrivaj ga sanjala.
Draga mladoporočenca!
Naj se vama skupno življenje spremeni v pravljico,
ki nikoli ne mine,
naj ljubezen traja in traja,
naj ne bo prepirov in sivine.
ampak samo veselje, smeh in čudoviti
nepozabni čarobni trenutki v dvoje!
Na prstancih se bo zlato zaiskrilo,
morda zaiskri se še solza skrivaj.
Drug drugemu bosta najlepše darilo,
lahko vama Bog le ga vzame nazaj.
Samo besedi dve: bodita srečna.
A želja ena: naj ljubezen vajina bo večna.
Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva,
ni nevoščljiva,
ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje,
ni brezobzirna, ne išče svojega,
se ne da razdražiti,
ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.
Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese.
Ljubezen nikoli ne mine.
Naj vama bo v veselje in srečo to novo življenje,
naj vama bo sončni žarek prav tak,
da ga nikoli ne prekrije oblak.
Ljubezen so zlate stopnice,
po katerih se srce vzpenja v nebo.
Ljubezen so zlate stopnice,
po katerih se srce vzpenja v nebo.
Ni dolgo tega še, kar sta se spoznala
in toplo ljubezen drug drugemu dala.
Ni še prav dolgo, odkar sta sklenila,
da bosta to leto v zakon stopila.
Zaljubljencem Amorček najbolj nagaja,
ko luna na nočno nebo spet prihaja.
Vidva sta fazo to že prebrodila,
resno zavezo zdaj bosta sklenila.
Teh srečnih trenutkov se vsi veselimo,
ki z vama v sorodstvenih stikih živimo.
Sreča, smeh, radost naj vama gorijo,
čustva naj vajino skupnost sladijo!
Toplina ljubezni naj zakon prežema,
naj vama ne mine kdaj dan brez objema!
In kot v zrelem klasju se zrno rodi,
naj še v vama kmalu nov plod dozori!
Draga mladoporočenca!
Ko prstana si bosta izmenjala,
poljub si sladek dala,
bosta spoznala, da življenje je veselje,
sreča in trpljenje, ki premaga ga le potrpljenje.
Danes je dan za sanje, svilene trakove,
cvetje in sveče, glasbo in smeh.
Vse to pomeni, da je danes za vaju
prav poseben dan
začetek nove dogodivščine.
Pravijo, da je ljubezen kakor roža, ki vzcveti.
Da je ptica, ki v oblake vsa svobodna poleti.
Pravijo, da to je reka in ogenj, ki gori.
Jaz pa vem, da to je sreča, ki objema vse ljudi.
Danes se je puščobni svet obrnil na glavo
okrašen je s cvetjem in trakovi.
Gostija. Praznovanje.
Povsod vse polno glasbe in smeha,
prijaznih misli in spominov.
Vse v najboljši preobleki.
Ves svet se veseli novega začetka.
Prstan je starodaven simbol,
blagoslovljen in preprost.
Okrogel kot sonce, kot oko,
kot roke, ki objamejo.
Krogi, kajti podarjena ljubezen
se vedno znova vrača in vrača.
Zato naj vaju ti simboli opomnijo,
da je vajina ljubezen,
tako kot roke, ki objemajo,
prava milost na tem svetu.
Vsak dan le ljubezen naj vaju budi,
le nežne in sladke naj bodo noči!
Naj sad noči vajinih brž se rodi,
iz zibke njegov naj se jok oglasi!
Krasen je dan, dan poročnih sanj,
solze v očeh, pesem, radost, smeh…
Dva prstana vaju vežeta, v novo življenje sedaj stopata.
Poročni valček naj igra, danes le za vaju dva,
naj zven melodije sreče ziblje v plesu oba.
Ko iskra v očeh zažari, duša vzdrhti
in s poljubom povesta si vse, kar srce želi.
Ljubezen lepa je, ko vzklije,
še lepša je, ko se razvije.
Poroka pa ji da vonjavo,
ki spremeni jo v žlahtnost pravo!
Al’ vedita, da take ljubezni ni,
da kdaj oko se ne orosi!
Zato naj prvo solzo, ki po licu spolzi,
poljub ljubezni osuši!
Draga mladoporočenca!
Želimo vama, da bi videla otroke svojih otrok.
Da bi vama bilo prizaneseno z nesrečo,
da bi bila deležna veliko blagoslovov,
da bi od danes naprej poznala le srečo.
V življenju naj sreča vaju najde,
naj obsije vaju mavrica neba,
zdravja naj natrosi, zraven mnogo še zlata.
Naj bo sonce ali vihar,
srečen bodi mladi par.
In luč ljubezni naj gori,
do konca vajinih skupnih dni.
Draga mladoporočenca!
Verujta – brez vere prazno je življenje!
Upajta – brez upanja zaman je hrepenenje!
Ljubita – v ljubezni srečno je življenje!
Vedno znova se zaljubljajta drug v drugega …
Ljubezen se sedaj začenja učiti potrpežljivosti in odpuščanja,
zaupanja in poštenosti, nesebičnosti in sodelovanja.
Vse to so niti, iz katerih se tke zakon.
Draga mladoporočenca!
Nad vama so zvezde, pod vama kamenje.
Vajina ljubezen naj bo stalna kot zvezda in trdna kot kamen …
Bodita potrpežljiva drug z drugim, kajti prišle bodo nevihte …
Svobodno poklanjajta naklonjenost in toplino.
Pogosto se ljubita in se predajajta čutnosti.
Ne bojta se …
Draga mladoporočenca!
Ob vstopu na skupno življenjsko pot,
vama iz srca želimo polno sreče, zdravja in razumevanja.
Naj vama bo življenjska pot obsijana z ljubeznijo in smehom.
Kot golobčka dva, sta po preprogi šla,
oba močno zaljubljena, srečna do neba.
Drug drugega sta si izbrala,
zdaj mož in žena sta postala,
obljubi sta si dala, da si bosta zvesta ostala.
Vse življenje skupaj živela,
se skupaj jokala in smejala,
včasih prijazna včasih tečna,
a glavno je, da bosta srečna!
Življenje je kakor knjiga;
včasih so njene strani žalostne in sive,
spet drugič mavrično igrive.
Naj vajina knjiga same lepe strani obrača
in naj se dobro z dobrim vrača.
Naj na teh straneh so zdravje, ljubezen in sreča,
naj bo vsaka zgodba iskrena, topla in goreča
Le tam, kjer se rodi ljubezen in spoštovanje,
uresničijo se vse skrite sanje.
Pravijo, da je ljubezen,
kakor močne reke tok!
Pravijo, da je ljubezen,
kakor mavrični obok!
Pravijo, da je ljubezen,
roža, ki cveti zato,
da bo z njo obdaril brata,
s cvetjem segel mu v roko.
Jaz pa pravim, da ljubezen,
je srce, ki krhko je!
Jaz pa pravim, da ljubezen,
sanje so, ki iščejo!
Jaz pa pravim, da ljubezen,
dlan je, ki želi dlani!
To je roka, ki pomaga,
da oprimeš se je ti.
Ko te noč zagrne temna,
ko se pot pretežka zdi.
Misliš si, da zdaj ljubezen
le pri srečnejših živi.
A zapomni si, da zima
čas brez sonca se le zdi,
saj pomladi iz suhe veje,
spet se vrtnica rodi.
Poroka združi dve ločeni črti v eno.
Dvema življenjema brez smisla določi delo
in podvoji moč posameznika, da ga lahko opravi.
Dvomečima osebama podeli razlog za življenje in nekaj,
za kar je vredno živeti.
Draga ženin in nevesta!
Ob poroki vama čestitamo.
Danes se preteklost in prihodnost zlijeta v trenutek,
ko se srečamo, ustavimo, poveselimo
in vama želimo dobro.
Ljubita in spoštujta se.
Prevelika pričakovanja prinesejo premalo sreče,
zato se veselita drobnih presenečenj,
ki vaju bodo z njo preplavila.
V težavah se ne vdajta.
Z vsako zmago bosta zrelejša in bogatejša.
Življenje je največji dar, zato ga spoštujta.
Svoje delo vzemita resno.
V uspehih uživajta vsak dan sproti.
Ostanita skromna, bodita to, kar sta.
Ne sanjajta, ampak živita svoje sanje.
Srečo v očeh, mir v duši, pogum v srcu
vama želimo …
Zdaj zate ne bo več osamljenosti,
ker bosta drug drugemu prijatelja.
Zdaj sta dve telesi,
a pred vama je le eno življenje.
Pojdita zdaj v svoje prebivališče
in začnita dneve skupnega življenja.
Naj bodo vajini dnevi dobri
in naj jih bo še veliko na zemlji.
Ob vstopu na skupno življenjsko pot vama iz srca želiva
polno sreče, zdravja in skupnega razumevanja.
Naj vama bo življenje obsijano z izbrano ljubeznijo
in naj vama kmalu otroško veselje premaga odgnati
vse temne oblake življenjskih preizkušenj.
Ljubezen lepa je, ko vzklije,
še lepša je, ko se razvije.
Poroka pa ji da vonjavo,
ki spremeni jo v žlahtnost pravo!
Al’ vedita, da take ljubezni ni,
da kdaj oko se ne orosi!
Zato naj prvo solzo, ki po licu spolzi,
poljub ljubezni osuši!
Že bliža se vajin najsrečnejši dan,
ki z blaženo radostjo ves bo pretkan.
Ko bosta v obljubo si roki podala,
se svatom v očeh solza bo lesketala.
Teh srečnih trenutkov se vsak veseli,
ki z vama v sorodstveni zvezi živi.
A želja, da svoj si ustvarita svet,
naj vaju usmerja veliko še let!
Da sreča med vama nikdar ne zbledi,
si vsaka od vajinih mam le želi.
A ko spet se vračala bosta domov,
očetov obeh z vama bo blagoslov.
Vsak dan le ljubezen naj vaju budi,
le nežne in sladke naj bodo noči!
Naj sad noči vajinih brž se rodi,
iz zibke njegov naj se jok oglasi!
Zlat prstan pomeni zvestobo in ljubezen,
pa naj pride karkoli nesreča ali bolezen.
Znotraj bodita srečna, osrečujta še druge,
da bo v vajinem domu samo smeh in veselje.
Drug drugemu prvo ljubezen sta dala
pred mnogimi leti, ko sta se spoznala.
Ko v vajinih srcih se ogenj je vnel,
z vsakim dnem novim je bolj plamenel.
Poletna vročina je že popustila,
a vajina čustva se niso ohladila.
Ljubezen še z žarom močnejšim gori,
ognjišča si varnega ves čas želi.
Še zadnje avgust vama dal bo darilo,
ko sonce nevestin bo šopek zlatilo.
Z njim vama poslal bo na pot še obet,
da sreča bo trajala še mnogo let.
Ko bosta drug drugemu dahnila DA,
ko izmenjala bosta si prstana dva,
in si obljubila zvestobo srca,
vse vajine bližnje bo radost obšla.
Vso srečo na vajini poti želimo –
naj vaju ljubezen ogreva vso zimo!
Nikoli njen vir naj se ne izsuši,
naj vsak jubilej ji nov žar podeli!
Nečaki pa vajini v en glas želijo,
da v igro prijateljčke nove dobijo.
Zato vama kličejo, da se mudi –
ljubezen naj brž vama sad obrod.
Verzi za porko: Tone Pavček
Voda in veter – nerazdružen par.
Med njima so prečudovita stanja
dotikanj, božanj, milih ljubkovanj,
napor nenehnega zapeljevanja,
visoka pesem čutnosti in sanj.
(Tone Pavček: Vetrnice)
Na svetu si, da gledaš sonce,
na svetu si, da greš za soncem,
na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence.
(Tone Pavček)
Ljubi trave, tiste mehke,
ki šumijo na ravnini,
tiho, mehko kakor v srcu
polpozabljeni spomini.
(Tone Pavček: Ljubezenska uspavanka)
Najbolj dragocena stvar,
ki jo ženska lahko dobi v dar, je moško srce.
Ni res, da je samo eno sonce in da samo ono greje.
Sonc je na nebu, da jih nihče ne prešteje.
(Tone Pavček)
In vse je kot v že znani pradavnini.
Odhod. Čez polje. V dvoje. V mesečini.
(Tone Pavček: Sopotnica odhoda)
Ostani pri meni, ptica,
ne leti na južno stran,
ko se razraste po meni tišina;
ne bi rad umrl sam.
(Tone Pavček: Samota)
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu…
Vsak tiho zori
počasi in z leti,
a komor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.
A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže…
(Tone Pavček)