kaj je anksioznost

Kaj je animoznost?

Neprijetnost, živčna napetost in občutki strahu so tipični znaki stanja, ki ga strokovno poimenujemo animoznost. Po svetu naj bi za to motnjo trpelo okoli 10 % ljudi. Kljub temu pa animoznost ni smatrana kot bolezen. Gre namreč za povsem naravni odziv, ki je podobno kot stres ključnega pomena za preživetje, in sicer v trenutkih, kot iz okolja preti kakšna nevarnost.

Anksioznost je torej pretiran odziv, ki pa nima stika z resničnostjo. Občutki tesnobe so nenehno prisotni in precej močni. Znanih je več vrst anksioznosti. Ena od njih je na primer generalizirana anksiozna motnja oziroma GAM.

anksioznost

Vzroki

V nastanek anksioznosti pogosto vodijo nekatere situacije, na primer velik pritisk na delovnem mestu, finančna stiska, težave v družini, velike življenjske spremembe, zmanjšana mobilnost, javno nastopanje, ločitev, zmanjšana zmožnost razmišljanja, izguba kratkoročnega spomina.

Zavedati se moramo, da prav vsaka oseba na drugačen način doživlja anksioznost. Tudi simptomi zanjo se razlikujejo po svoji intenzivnosti. Oseba neprijetne občutke lahko doživlja v obliki razbijanja srca ali v obliki izjemno neprijetnih občutkov v trebuhu.

Anksioznost žrtve pogosto pripelje do tega, da se počutijo, kot da so popolnoma izgubile nadzor nad vsem. Lahko so prisotni tudi panični napadi, hude nočne more, ki se lahko ponavljajo, splošen občutek strahu, nenadni boleči spomini.

Anksioznost je lahko posledica več dejavnikov. Med možne dejavnike prištevamo okoljske stresorje, genetske dejavnike, zdravstvene dejavnike, možgansko kemijo in ne nazadnje še uživanje ali nenadno prenehanje uživanja alkohola ali prepovedanih substanc.

Okolijski stresorji se na primer nanašajo na težave z medosebnimi odnosi, na težave na delovnem mestu, na težave s financami. Ne nazadnje se med okolijske stresorje lahko prišteva tudi druga vrsta dejavnikov, kot na primer nižja raven kisika v zraku.

Simptomi animoznosti

Med ključne simptome, ki so značilni za anksioznost, uvrščamo hitro dihanje, povišan srčni utrip, občutek razbijanja v prsih, razdražljivost, strah, težave s koncentracijo, otrdelost mišic, težave s spanjem, vrtoglavica, občutek slabosti, odrevenele, potne ter hladne dlani.

Toda prav vsaka animozna motnja ne vključuje nujno zgoraj omenjenih simptomov. Znaki animoznosti so lahko precej blagi ali srednji in ne nazadnje tudi zelo hudi. To je zlasti pogojeno s tem, kaj jih povzroči. Seveda je to v veliki meri odvisno tudi od posameznika oziroma od njegove reakcije na dogodek

Lahko je posledica genetskih in zdravstvenih dejavnikov

Znano je, da osebe, ki imajo v družini nekoga z anksiozno motnjo, pogosteje trpijo za isto motnjo oziroma imajo več možnosti za tovrstno stanje. Genetska zasnova zagotovo vpliva na posameznikova čustva.

Tesnoba je lahko tudi posledica oziroma simptom katere od zdravstvenih težav. Lahko je tudi posledica uživanja zdravil za določeno vrsto bolezni. Ne nazadnje se lahko pojavi tudi kot odziv na dolgotrajno okrevanje po bolezni oziroma kot odziv na intenzivnejšo operacijo.

vzrok anksioznosti

Kemije in uživanja alkohola ali prepovedanih substanc

V resnici pa je animoznost v svojem bistvu neravnovesje električnih signalov v možganih in hormonov. Lahko torej rečemo, da je posledica možganske kemije. Neredko pa se animoznost pojavi tudi osebah, ki uživajo alkohol ter prepovedane substance, na primer droge.

Sicer pa se anksioznost lahko pojavi brez očitne prisotnosti dejavnikov, ki smo jih ravnokar našteli.

Anksioznost in samopomoč

Anksioznost se lahko v določenih primerih zdravi tako, da si prizadeta oseba pomaga kar sama. Najpogosteje je samopomoč kombinirana z nekaterimi drugimi vrstami pomoči, na primer s pogovornimi terapijami. Če pa je sindrom anksioznosti pri določeno osebi prisoten že dlje časa, v tem primeru samopomoč zagotovo ni zadostna.

Znanih je kar nekaj izjemno učinkovitih metod, kako si lahko pomagati v primeru anksioznosti, na primer dovolj dobro uravnavanje stresa, sprostitvene tehnike, primerna telesna aktivnost in ne nazadnje še vaje za spreminjanje negativnih misli v pozitivne.

Zdravljenje

Zdravljenje anksiozne motnje lahko delimo na tri večje skupine. To so zdravljenje s pomočjo zdravil, skupine podpore za ljudi s takšno motnjo ter kognitivno vedenjska terapija.

Najpomembneje je, da znamo znake oziroma simptome anksioznosti prepoznati. Ko jih prepoznamo, pa je ključno to, da čim prej obiščemo svojega osebnega zdravnika. Ko je anksioznost še v začetnem stanju, strokovna pomoč namreč lahko izjemno zmanjša občutek nastanka resnejših duševnih težav.

Preprečevanje anksioznosti

Anksioznost se da preprečiti na številne učinkovite načine, na primer z zmanjšanjem količine zaužitega kofeina, s kakovostnim in mirnim spancem, z izogibanjem alkoholu ter drogam.

0 KOMENTARJI

Oddaj komentar

Bi se tudi ti pridružil/-a debati?
Veselim se tvojih komentarjev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja